Trump sanja o venezuelski nafti. Se je pri tem uštel?

Ameriški predsednik Donald Trump bi se lahko glede venezuelske nafte resno uštel, piše CNN.

Po bliskoviti ameriški operaciji v Venezueli je Trump izrazil navdušenje nad možnostjo, da bi ameriška naftna podjetja dobila dostop do obsežnih naftnih virov države. Vendar pa viri, ki so za CNN govorili anonimno, opozarjajo, da ameriški naftni direktorji verjetno ne bodo brez zadržkov vstopili na venezuelski trg, in sicer iz več razlogov.

Razmere na terenu namreč ostajajo zelo negotove, venezuelska naftna industrija je v razsulu, poleg tega pa ima Caracas dolgo zgodovino zasegov ameriškega naftnega premoženja.

Morda največjo oviro za vrnitev ameriških naftnih podjetij v Venezuelo predstavljajo nizke cene nafte, ki trenutno ne upravičujejo ogromnih naložb, po ocenah celo več deset milijard dolarjev, potrebnih za obnovo propadajoče naftne infrastrukture.

"Zanimanje za vstop v Venezuelo je trenutno zelo nizko. Ne vemo, kakšna bo tamkajšnja vlada," je za CNN povedal dobro obveščen vir iz industrije. Po njegovih besedah se želje predsednika Trumpa razlikujejo od interesov naftnega sektorja. "In Bela hiša bi to vedela, če bi se pred sobotno operacijo posvetovala z industrijo."

V Beli hiši trdijo nasprotno. Tiskovna predstavnica Taylor Rogers je za CNN dejala, da so ameriška naftna podjetja pripravljena vlagati v obnovo venezuelske infrastrukture. "Ameriška naftna podjetja bodo za venezuelsko ljudstvo opravila izjemno delo in bodo dostojno zastopala Združene države Amerike."

Višji uradnik Bele hiše je dodal, da bosta minister za energijo Chris Wright in zunanji minister Marco Rubio vodila prizadevanja za vzpostavljanje stikov z naftno industrijo v imenu predsednika Trumpa, pri čemer se bo Wright še ta teden sestal z vodilnimi v naftnem sektorju.

"Retorika pred realnostjo"

Venezuela ima po ocenah ameriških zveznih organov največ dokazanih zalog nafte na svetu, a to samo po sebi še ne pomeni, da je privlačna za naložbe, navaja CNN. Naftna podjetja namreč pri dolgoročnih projektih potrebujejo zaupanje v stabilno poslovno in politično okolje, ki pa je v Venezueli trenutno zelo negotovo.

"Tudi če ima država največje naftne rezerve na svetu, to še ne pomeni, da boste tam dejansko črpali nafto," je za CNN dejal vir iz industrije in dodal, da je Trumpova administracija po njegovem mnenju "postavila retoriko pred realnost". Politična stabilnost je po njegovih besedah ključna za odločanje o naložbah v tujini.

Leta pomanjkanja naložb, gospodarska kriza in mednarodna izolacija so venezuelsko naftno infrastrukturo pustili v razsulu.

"Venezuela je bankrotirala. Nima denarja. Državno naftno podjetje je v slabem stanju. Komaj še zmore nahraniti svoje prebivalstvo," je za CNN povedala Luisa Palacios, nekdanja predsednica podjetja Citgo, rojena v Venezueli.

Po ocenah svetovalnega podjetja Rystad Energy bi bilo že za ohranitev sedanje proizvodnje okoli 1,1 milijona sodov na dan potrebnih približno 53 milijard dolarjev naložb v naslednjih 15 letih. Če pa bi država želela znova doseči raven iz poznih devetdesetih let, ko je proizvajala tri milijone sodov dnevno, bi do leta 2040 potrebovala kar 183 milijard dolarjev naložb.

Tako visoki stroški niso posledica le zastarele infrastrukture, temveč tudi dejstva, da je večina venezuelske nafte težka nafta, navaja CNN. Gre za mešanico surove nafte, ki jo je bistveno težje in dražje predelati kot lažjo vrsto surove nafte.

Surova nafta je trenutno tudi poceni. Lani so se njene cene znižale za 20 odstotkov. Nizke cene sicer koristijo potrošnikom, hkrati pa zavirajo zanimanje za tvegane naložbe. V takšnem okolju so vodstva naftnih podjetij in njihovi delničarji precej bolj zadržani do dragih in negotovih projektov.

Te pomisleke bi administracija predsednika Donalda Trumpa sicer lahko poskušala omiliti z določenimi jamstvi ali spodbudami za ameriške naložbe v Venezueli, a za zdaj ni jasno, ali bodo takšni ukrepi sploh ponujeni, še piše CNN.

Le redka ameriška podjetja imajo dovolj kapitala

Ne glede na vse pa analitiki in vodilni v industriji za CNN ocenjujejo, da imajo le redka ameriška naftna podjetja dovolj kapitala in znanja, da bi lahko razvijala proizvodnjo v Venezueli.

Med njimi izstopa Chevron, edini večji zahodni naftni velikan, ki je kljub desetletjem političnih pretresov ohranil prisotnost v državi.

Po podatkih podjetja Rystad Chevron v Venezueli trenutno proizvaja okoli 150.000 sodov na dan na podlagi posebne licence v okviru sankcij, ki jo je Trumpova administracija nedavno podaljšala.

Tudi ExxonMobil in ConocoPhillips imata znanje in finančno moč za sodelovanje pri morebitni oživitvi venezuelske naftne industrije, a ju bremenijo slabe izkušnje v Venezueli, piše CNN. Okoli leta 2006 je nekdanji predsednik Hugo Chavez nacionaliziral njuna naftna sredstva, zaradi česar sta podjetji državo zapustili in ostali brez premoženja.

Po poročanju Reutersa ConocoPhillips še vedno terja okoli 12 milijard dolarjev odškodnine, ExxonMobil pa skoraj 2 milijardi. "Venezuela ima največ primerov razlastitev na svetu, zato je tam začetno tveganje izjemno visoko," je za CNN dejala Luisa Palacios.

ExxonMobil se je medtem usmeril v razvoj bogatih nahajališč v sosednji Gvajani, kjer je proizvodnja v nekaj letih že presegla venezuelsko. "Venezuela ni edina možnost – niti ne v Latinski Ameriki," je še dodala Palacios.